Zastopniki Mlade Enotne liste, Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu, Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem ter Koroške dijaške zveze so se v sredo, 26. septembra, srečali s vicekanclerjem mag. Wilhelmom Moltererjem na pogovor.

Mladi smo Moltererju predstavili skupno izjavo vseh mladinskih in študentskih organizacij Koroških Slovencev, v kateri zahtevamo rešitev vprašanja topografije na osnovi teritorialnega načela ter opozorili na razne krivičnosti na drugih področjih. Tako smo Moltererja konfrontirali z dejstvom, da mora slovenska glasbena šola shajati z € 268 na dijaka na leto, medtem ko ima Landesmusikschulwerk € 1400 za vsakega učenca na razpolago. Vrhu tega se morajo Slovenci vsako leto znova boriti za subvencije.

Vicekancler nam je obljubil, da se bo osebno lotil te zadeve. Kot pozitivni primer, za katerega je sam soodgovoren, je omenil slovenski radio, ki dobro deluje in s katerim so vsi zadovoljni, nakar smo ga opozorili, da je tudi financiranje radia le zagotovljeno do leta 2009. Glede vprašanja topografije je Molterer dejal, da ne vidi možnosti rešitve, ki ne bi temeljila na osnovi Karnerjevega papirja (malo manj kot 150 krajevnih napisov). Tega pa odločno odklanjamo, saj že zadnja odločba ustavnega sodišča predstavljala iz našega vidika precej restriktivno interpretacijo člena 7 Avstrijske državne pogodbe, kaj šele Karnerjev papir. Po besedah vicekanclerja naj bi Slovenci leta 2006, ko so odklonili Schüsselov predlog, zamudili enkratno zgodovinsko priložnost. S tem je hotel namigniti na politična dejstva na Koroškem, ki po mnenju Moltererja ne dopuščajo velikodušnejših ukrepov. Poudaril je še, da si tudi Republika Slovenija želi čim hitrejšo rešitev, da pa smatra slovenska vlada vprašanje topografije kot notranje-avstrijsko zadevo.

Na današnji tiskovni konferenci na Dunaju so vse koroško slovenske mladinske organizacije predstavili javnosti svoje stališče k trenutnem dogajanju v povezavi s dvojezičnimi napisi. Naše stališče med drugimi podpirajo Andrè Heller, Martin Kušej in Ernest Kaltenegger.

Tiskovna izjava (PDF)

Pogajanja o konsenzu in spodkopavanje člena 7 Avstrijske državne pogodbe

Mladi koroški Slovenci se sprašujemo, ali se mora zgodovina zares ponavljati? Pred plebiscitom leta 1920 so naše prednike s propagando prvič zavedli – rečeno je bilo, da bodo socialni napredek in narodne pravice lahko zagotovljene le v Republiki Avstriji. Plebiscitu pa je sledil načrten izbris slovenstva , ki je z izselitvijo Slovencev med časom nacizma dosegel svoj višek. Pred podpisom ADP so znova bile izrečene obljube o enakopravnosti in poravnavi škode. Vendar smo po podpisu bili priča iznajdljivemu zavlačevanju.

Do danes si moramo vsako najmanjšo in pravzaprav samoumevno pravico izboriti, kajti nemčurji hujskajo in se upirajo slej ko prej. Vsakdo, ki se zavzema za enakopravnost in enakovrednost slovenščine v javnosti, pa velja za zagrizenega fanatika. Tako že več generacij koroških Slovenk in Slovencev čaka na uresničitev pravic – in 52 let po podpisu ADP še vedno čakamo.

Naša je pravica

Ne gre le za nekaj tabel več ali manj, temveč za enakovrednost in enakopravnost slovenskega jezika v javnosti. Zavračamo trenutna konsenzna pogajanja, kajti ta spodkopavajo ustavnopravno zagotovljene pravice. Sedaj še lahko zahtevamo, z »odprtnostno klavzulo« v rokah pa bomo morali prosjačiti. Prepričani smo, da nas načrtovana konsenzna rešitev povede v defenzivo. Zelo težko bo po morebitnem sporazumu posredovati koroški – in verjetno tudi avstrijski – javnosti potrebo po postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel, ne glede na končno obliko odprtnostne klavzule. Argument nemških nacionalistov, da hočejo koroški Slovenci vedno več, čeprav so pravkar dobili vse, kar so zahtevali, bi vse bolj učinkoval in potrdil predsodke proti »nenasitnim« koroškim Slovencem.

Taka začasna rešitev pomeni neodgovorno nalaganje težkega bremena naslednjim generacijam. Zato ostro nasprotujemo vsakršni rešitvi, ki bi postavila “konsenzno rešitev” v ustavni rang in tako zacementirala krivico za zmerom. Konsenz namreč pomeni krčenje dvojezičnega ozemlja na tiste kraje, ki so našteti v novem zakonu. To bi imelo negativne posledice tudi za dvojezično šolstvo, uradni jezik, vrtce, itd. Moramo biti pozorni, kajti praznih obljub in krivic smo utrpeli že preveč.

Zgodovinsko je utemeljen samo teritorialni princip

Opozarjamo na rešitev, ki je bila sklenjena ob podpisu Avstrijske državne pogodbe leta 1955: Enakopravnost slovenščine na vseh ravneh in zaščita pred vsako vrsto diskriminacije. Sklicujemo se na člen 7 ADP, kjer ni govora o kakih procentnih deležih.

Naša zahteva:

Terjamo dosledno in enakopravno dvojezičnost na celotnem dvojezičnem ozemlju, po teritorialnem principu, ki je bil podlaga za ureditev dvojezičnega šolstva od leta 1945 do 1958.
Izrecno opozarjamo tudi na pojem »topografski napisi«, ki ne zajema le krajevnih napisov.

Ker je dvojezično ozemlje zgodovinsko nastalo dejstvo, zavračamo ureditev dvojezične topografije na osnovi popačenih štetij narodne skupnosti, ki popolnoma nasprotujejo zajamčenim pravicam in skrbi za manjšine. Nismo le številke – smo ljudje!

Odklanjamo pogajanja o ustavno-pravno zajamčenih pravicah in s tem povezana barantanja in kupčije, kajti »z jezikom smo ali nismo«!

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Klub slovenskih študentk in študentov Gradec,
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Mlada Enotna lista, Koroška dijaška zveza

Reakcije
http://derstandard.at
http://volksgruppen.orf.at/slowenen
http://volksgruppen.orf.at/slovenci
http://www.ots.at
http://www.slo.at
http://www.slo.at
http://volksgruppen.orf.at/slovenci
http://www.ljnovice.com
http://www.primorski.it
novice.pdf
vecer.pdf